Človek postaja smet na Zemlji

Povod za pisanje ni moja razmetana soba in centimeter prahu na okenski polici, sploh pa ne moje razmetavanje smeti po bližnji in dalnji okolici v naravi in urbanih okoljih, bolj kot ne je povod nečloveško obnašanje drugih oz. bolj kot ne mladih. Sicer pa kar se smatra za nečloveška ravnanja bo kaj kmalu (če že ni) postalo prav človeško.

Zakaj je pravzaprav tako, da ljudje obožujemo svinjarijo okrog sebe – sploh če smo pijani. Mogoče zato, da ob potrebi s tal primemo kako steklenico in jo z vso silo zabrišemo ob tla. Občutek je neverjeten. Trušč in steklovina po tleh – noro. Še najbolje kar je, da poiščemo novo flašo – ki je od vseh mnogih po tleh ni težko najti, in postopek ponovimo.

Že sam sem videl primer med športno vzgojo, ko so sošolci igrali nogomet in ker so za šport značilni tudi padci, je manever izvedel tudi eden izmed igralcev. Nesrečno je padel prav na steklovino ob robu igrišča, ki se mu je zarila nekje na zadnji strani (nevem točno kam) – sledil je obisk pri zdravniku. Vse to zaradi "človeškega" ravnanja.

Te dni so obkrožale razne prireditve – predvsem z vinom založena Cvičkarija. Med samo prireditvijo so predvsem v okolici dogajanja prišle do izraza smeti (kozarčki, plastenke, steklenice, vrečke, …) – na mestu dogajanja pa so bile pač skrite pod množice. Zanima me predvsem kdo bo pospravljal okolico. Ali bodo prireditelji pospravili tudi območje izven samega prostora prireditve? Smeti za sabo puščajo opiti zabavljači, ki z vrečkami s seboj prinesejo tekočine. Ne rečem, tudi mi se gremo podobne dogodke, vendar za razliko vsaj pospravimo za sabo…

Kultura pitja čaja (Štefan Fajmut)

Zadnje časa postajam velik ljubitelj čajev, še posebno sem nor na zeleni čaj, ki ga zadnje čase spijem 5-10 skodelic dnevno. Številka sicer ni pretirana, ker nekateri uspešno popijejo okoli 6 litrov dnevno, kar je zajetna količina tekočine. Seveda je zato tudi praznjenje temu podrejeno. Ker se lahko še imenujem kot nepoznavalec čajev in zgolj ljubitelj, mi pri spoznavanju čaja pomaga literatura, ki jo res z veseljem prebiram. Ena izmed prvih knjig ki mi je vzbudila željo po branju je knjiga z naslovom Kultura pitja čaja.

Knjiga se opira predvsem na prave čaje, saj so le-ti tisti pravi . V začetku nas avtor zgodovinsko obogati z legendami, ki krožijo o odkritju čaja, kasneje pa se posveti tudi sami pridelavi, transportu, prodaji, kot najpomembnejše pa tudi sami pripravi čaja in sicer na več načinov – ne pa tudi na vse možne.

Spodaj zapisano zgodovino čaja, ki sem jo imel kar nekaj časa pod"drafts" in ker se mi je ne da dokončati (zbrisal je pa nebom), objvaljam :

Zgodovina čaja:

Čaj je star znanec različnih kultur že vrsto stoletij sploh po njegovih zdravilnih učinkih, ki so jih odkrili davno in sicer po naključjih. Seveda pa o odkritju čaja krožijo legende med različnimi narodi in ni znano kdo je prvi okusil ta izjemen napitek.

Po kitajski legendi naj bi cesar Shen Nung dobrih 2000 let p. n. š. po naključju odkril ta napitek in sicer medtem ko je kuhal pitno vodo. V vodo je z bližnjega grma padlo nekaj listov, ki so vodo obarvali zlato rumeno in ji dali aromatičen vonj. Indijci so prav tako kot kitajci poznali čaj in sicer njihova legenda pravi, da ga je leta 495 p. n. š. odkril budistični dostojanstvenik Bodhidharma, ki je kot misionar romal na Kitajsko, da bi opravil težko nalogo in želel si je nebeške pomoči, da bi opravil to nalogo. Poleg Kitajcev in Indijcev so nalivke poznali tudi Japonci kjer zanimivo caj poimenujejo isto kot trepalnice (svečenik je med meditacijo zaspal in si je zaradi jezen odrezal trepalnice, jih vrgel na tla, kjer so odgnala korenine).

Pri nas je dokaj znan izraz "ruski čaj" – kar poimenuje pri nas prave čaje. Izraz izvira iz zgodovine, ko smo večino čajev uvažali prav preko Rusije – zato izraz "ruski čaj".

Čaj že kar nekaj časa slovi po zdravilnih učinkov in ga še danes uporabljamo v prav te namene. Le koliko čaja spijemo ko smo bolani? Čaj je veljal kot zdravilo proti glavobolu, astmi, prehladu, kugi in pa tudi kot povečevalec miselnih sposobnosi.

Renu – tekočina za leče (infekcije)

Večina vas je že ugotovila, da tudi pri nas na policah optikov ni omenjene tekočine. Razlog je, da je tokočina že velikim oči prizadela z glivičnim vnetjem. "Fungal keratitis" je resna infekcija, ki lahko povzroči trajno slepoto. Za primere infekcij v Sloveniji nevem – zgodili pa so se v ZDA. Simptomi se kažejo kot bolenje oči, neudobnost, poslabšano videnje in preobčutljivost pri svetlobi.

Lozman

Izvor besede temelji na španski legendi in sicer tudi sama beseda je del mojega španskega besednjaka. Po legendi naj bi besedo oblikovali slovenski maturanti in sicer ravno ob času kosila. Zbrana druščina naj bi se intenzivno skoraj prezpomensko do onemoglosti smejala. Ob vsem trušču je eden izmed maturantov za mizo omenil lososa ob enem pa je na drugi strani tekla beseda o španski umetnosti. Ker niso poznali besede umetnik je na vprašanje "Kako je špansko umetnik?" naletel učenjak, ki je ravno omenjal lososa. Že prej omenjen hrup je izmaličil zvočne valove učenjaka in prišla je informacija "LOZMAN". Torej španski umetnik je španski lozman .