Varčna raba goriv in emisije CO2
K nelinearnem naraščanju toplogrednih plinov (TPG) v ozračje v 20% pripomore promet. Grozljiv podatek pa je, da se 40% vsega CO2-ja pridela z avtomobili v mestih. Torej na nas je, da razadalje, ki so dosegljive brez motornih dodatkov, poskušamo doseči peš, s kolesom ali s kakšnim drugim čistim vozilom.
Uporaba javne prevozne infrastrukture upada, saj zaradi njene ne zadostne izrabe ne more zadosti konkurirati osebnem prevozu, ki je zaradi svoje razširjenosti in dostopnosti čedalje bolj priljubljen, s tem pa tudi cenejši. Gradijo se razkošne cestne povezave med pomembnejšimi relacijami, ki omogočajo relativno kratke migracije. Na ta račun trpijo javna prevozna sredstva kot naprimer želežniški promet, ki bi se po mojem mnenju v Sloveniji moral bolj razširiti in razviti. Sedanji vlaki so v večini primerov obup, ki svojo slabo podobo še dodatno obtežijo z hrupom in neudobno vožnjo. Zakaj se ne vlaga v železnice? Verjetno ker ni tako donosno, pa kljub temu menim, da bi morali Slovenci biti trdnejši in podpreti take prevozne alternative.
Pomagajmo naravi in ne bodimo tako neumni, da uničujemo lasten habitat.
Hotel sem sicer pisati o strani Varčna raba goriv in emisije CO2 Ministrstva za okolje in prostor, na kateri se lahko seznanite z zanimivi podatki o onesnaževanju. Tu najdete informacije in načine obveščanja potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 za nova osebna vozila.
Zajčja leta (Arto Paasilinna)
Arto Paasilinna je finski pisatelj znan po svojem duhovitem pisanju. V knjigi Zajčja leta glavni junak Vatanen na službenem potovanju z avtomobilom povozi mladega zajčka. Zasmili se mu, zato se odpravi v gozd, da preveri njegovo stanje. Njegov sopotovalec, ki je vozil avto, je po dolgem čakanju na koncu z živci, zato se odpelje naprej. Vatanen, ki je sit enoličnosti vsakdana, izkoristi priložnost za pobeg pred resničnostjo. S tem se prične njegovo zanimivo popotovanje, ki ga zaradi besa na medveda popelje tudi čez meje Sovjetske zveze. Na potovanju sreča zanimive ljudi in nasploh se mu dogajajo resnično odfukani in smešni primeri.
Omejena jedrska energija
Eden izmed glavnih problemov jedrske energije niso odpadki, ki so po 100 000 letih še vedno radioaktivni, niti grožnje teroristov, prav tako ne stroški, ki so potrebni za zaustavitev elektrarne, ampak zaloge urana, ki so omejene.
Zaloge urana so vrhunec dosegle leta 1981, danes pa pokrijejo le dobro polovico potrebe 440-ih jedrskih reaktorjev, ki so trenutno aktivni na našem planetu. Začasno je primankljaj zapolnjen z plutonijem, ki ga dobijo z razstavitvijo zalog jedrskega orožja. Tudi te so omejene in bodo izrabljene do leta 2013, zato jedrska industrija išče nove lokacije za pridobivanje urana, predvsem v Kanadi Avstraliji in Kazahstanu. Te naj bi pokrile le polovico trenutnega primankljaja in da ne omenim izgradnjo 28 dodatnih jedrskih elektrarn, poleg tega pa še Kitajska z nočrtom za izgradnjo 30ih do leta 2020. Kje bodo torej pridobili jedrsko energijo?
Naj omenim še kako drago in zahtevno je iskanje in pridobivanje urana, katere cene so se v zadnjih 6ih letih početverile. Elementarni uran je danes sicer na voljo, vendar je koncentrirana uranova ruda omejena. Prav tako je za iskanje urana potrebno mnogo težkih strojev, ki za svojo delovanje porabijo skoraj toliko energije (v nafti), kot jo kasneje proizvedejo z jedrsko reakcijo.
Robots.txt
Ker je dodana končnica .txt se smatra, da ne bom pisal o humanoidnem hondinem robotu Asimu, temveč o datoteki robots.txt, ki se nahaja na spletnem strežniku in kaj le-ta omogoča oz. onemogoča.
Torej roboti oz. robots, spiders, wanderers ali kakorkoli vem je ljubše so programčki, katere si lastijo iskalniki (npr. Google). Ti roboti obiskujejo spletne strani po širnem Internetu in si shranjujejo informacije o spletnih straneh v svojo bazo (podatki, ki so shranjeni v bazo so seveda filtrirani, tako da se neuporabni podatki ne shranjujejo). Današnja programska oprema, kot vemo, zelo rada vohuni in tudi roboti niso izjema. Lepa čednost robotov je, da jim lahko povemo v katere datoteke naj ne vtikajo svojega nosu. Nos pa mu popraskamo z datoteko “robots.txt”, ki se nahaja na spletnem strežniku in sicer v “/robots.txt”. Vsebina te datoteke je lahko v kakšnih primerih sicer velika, a je njena sintaksa zelo preprosta.
PRIMER:
User-agent: *
Disallow: /private_html
User-agent je ime robota za katerega veljajo pravila.
Disallow je mapa ali datoteka, ki je ne dovolimo pregledovati radovednežu.
Popoldanski počitek
Nepredvidljive stvari se dogajajo in to ravno v času, ki ga za primer posvetiš branju članka o popoldanskem počitku in ko je besedilo skorajda že prebrano, težnja k uresničitvi prebranega pa narašča zaradi čiste dobrobiti… od pričakovane uresničitve pa te oddalji telefonski klic.
S kratkim popoldanskim spancem v okviru 30-40 min pridobimo osvežitev našega telesa. Torej res kratek spanec in ne celodnevno poležavanje (to se dela ponoč). Poleg tega, da smo po odležanih minutkah nabasani z več energije in z bistrejšo glavo, se nam pri počitku obnavljajo celice in celo spomin se poglobi. Razne raziskave so bile izvršene na študentih in sicer primerjava med študenti, ki so si odtegnili popoldanski čas in tistimi, ki ne. Rezultati so pokazali, da so spočiti hitreje razmišljali in bili bolj odzivni.
Popoldanski spanec torej:
- Poveča produktivnost
- Zamanjšuje stres
- Pripomore k boljšemu spominu in učenju
- Zdravje
Misli o življenju in zavedanju (Janez Drnovšek)
Predsednikova druga knjiga, ki je izšla 10 let po prvi (katere nisem prebral), vam bo vsekakor dala vsaj malo potrebnega zagona za razmislek o trenutnem stanju na svetu. Kakšen je svet bogatih in kakšen je svet revnih, in kakšna je raven zavedanja enih in kakšna drugih. Kdo je pravzaprav zmagovalec???
Govori tudi o pozitivni in negativni energiji – kaj nam energijo "da" in kaj vzame. Kako pozitivno energijo prenašati na druge in kako paziti, da nam je le-ti ne vzamejo? Kako pozitivno razmišljati in kako pozitivno živeti.
V knjigi se kažejo tudi predsednikova trenutna prizadevanja – pomoč ljudem, mir v svetu (vojne), sprememba prehrane (spodbuja k vegeterijanstvu), …
Človek postaja smet na Zemlji
Povod za pisanje ni moja razmetana soba in centimeter prahu na okenski polici, sploh pa ne moje razmetavanje smeti po bližnji in dalnji okolici v naravi in urbanih okoljih, bolj kot ne je povod nečloveško obnašanje drugih oz. bolj kot ne mladih. Sicer pa kar se smatra za nečloveška ravnanja bo kaj kmalu (če že ni) postalo prav človeško.
Zakaj je pravzaprav tako, da ljudje obožujemo svinjarijo okrog sebe – sploh če smo pijani. Mogoče zato, da ob potrebi s tal primemo kako steklenico in jo z vso silo zabrišemo ob tla. Občutek je neverjeten. Trušč in steklovina po tleh – noro. Še najbolje kar je, da poiščemo novo flašo – ki je od vseh mnogih po tleh ni težko najti, in postopek ponovimo.
Že sam sem videl primer med športno vzgojo, ko so sošolci igrali nogomet in ker so za šport značilni tudi padci, je manever izvedel tudi eden izmed igralcev. Nesrečno je padel prav na steklovino ob robu igrišča, ki se mu je zarila nekje na zadnji strani (nevem točno kam) – sledil je obisk pri zdravniku. Vse to zaradi "človeškega" ravnanja.
Te dni so obkrožale razne prireditve – predvsem z vinom založena Cvičkarija. Med samo prireditvijo so predvsem v okolici dogajanja prišle do izraza smeti (kozarčki, plastenke, steklenice, vrečke, …) – na mestu dogajanja pa so bile pač skrite pod množice. Zanima me predvsem kdo bo pospravljal okolico. Ali bodo prireditelji pospravili tudi območje izven samega prostora prireditve? Smeti za sabo puščajo opiti zabavljači, ki z vrečkami s seboj prinesejo tekočine. Ne rečem, tudi mi se gremo podobne dogodke, vendar za razliko vsaj pospravimo za sabo…
Kultura pitja čaja (Štefan Fajmut)
Zadnje časa postajam velik ljubitelj čajev, še posebno sem nor na zeleni čaj, ki ga zadnje čase spijem 5-10 skodelic dnevno. Številka sicer ni pretirana, ker nekateri uspešno popijejo okoli 6 litrov dnevno, kar je zajetna količina tekočine. Seveda je zato tudi praznjenje temu podrejeno. Ker se lahko še imenujem kot nepoznavalec čajev in zgolj ljubitelj, mi pri spoznavanju čaja pomaga literatura, ki jo res z veseljem prebiram. Ena izmed prvih knjig ki mi je vzbudila željo po branju je knjiga z naslovom Kultura pitja čaja.
Knjiga se opira predvsem na prave čaje, saj so le-ti tisti pravi
. V začetku nas avtor zgodovinsko obogati z legendami, ki krožijo o odkritju čaja, kasneje pa se posveti tudi sami pridelavi, transportu, prodaji, kot najpomembnejše pa tudi sami pripravi čaja in sicer na več načinov – ne pa tudi na vse možne.
Spodaj zapisano zgodovino čaja, ki sem jo imel kar nekaj časa pod"drafts" in ker se mi je ne da dokončati (zbrisal je pa nebom), objvaljam
:
Zgodovina čaja:
Čaj je star znanec različnih kultur že vrsto stoletij sploh po njegovih zdravilnih učinkih, ki so jih odkrili davno in sicer po naključjih. Seveda pa o odkritju čaja krožijo legende med različnimi narodi in ni znano kdo je prvi okusil ta izjemen napitek.
Po kitajski legendi naj bi cesar Shen Nung dobrih 2000 let p. n. š. po naključju odkril ta napitek in sicer medtem ko je kuhal pitno vodo. V vodo je z bližnjega grma padlo nekaj listov, ki so vodo obarvali zlato rumeno in ji dali aromatičen vonj. Indijci so prav tako kot kitajci poznali čaj in sicer njihova legenda pravi, da ga je leta 495 p. n. š. odkril budistični dostojanstvenik Bodhidharma, ki je kot misionar romal na Kitajsko, da bi opravil težko nalogo in želel si je nebeške pomoči, da bi opravil to nalogo. Poleg Kitajcev in Indijcev so nalivke poznali tudi Japonci kjer zanimivo caj poimenujejo isto kot trepalnice (svečenik je med meditacijo zaspal in si je zaradi jezen odrezal trepalnice, jih vrgel na tla, kjer so odgnala korenine).
Pri nas je dokaj znan izraz "ruski čaj" – kar poimenuje pri nas prave čaje. Izraz izvira iz zgodovine, ko smo večino čajev uvažali prav preko Rusije – zato izraz "ruski čaj".
Čaj že kar nekaj časa slovi po zdravilnih učinkov in ga še danes uporabljamo v prav te namene. Le koliko čaja spijemo ko smo bolani? Čaj je veljal kot zdravilo proti glavobolu, astmi, prehladu, kugi in pa tudi kot povečevalec miselnih sposobnosi.
Renu – tekočina za leče (infekcije)
Večina vas je že ugotovila, da tudi pri nas na policah optikov ni omenjene tekočine. Razlog je, da je tokočina že velikim oči prizadela z glivičnim vnetjem. "Fungal keratitis" je resna infekcija, ki lahko povzroči trajno slepoto. Za primere infekcij v Sloveniji nevem – zgodili pa so se v ZDA. Simptomi se kažejo kot bolenje oči, neudobnost, poslabšano videnje in preobčutljivost pri svetlobi.
Lozman
Izvor besede temelji na španski legendi in sicer tudi sama beseda je del mojega španskega besednjaka. Po legendi naj bi besedo oblikovali slovenski maturanti in sicer ravno ob času kosila. Zbrana druščina naj bi se intenzivno skoraj prezpomensko do onemoglosti smejala. Ob vsem trušču je eden izmed maturantov za mizo omenil lososa ob enem pa je na drugi strani tekla beseda o španski umetnosti. Ker niso poznali besede umetnik je na vprašanje "Kako je špansko umetnik?" naletel učenjak, ki je ravno omenjal lososa. Že prej omenjen hrup je izmaličil zvočne valove učenjaka in prišla je informacija "LOZMAN". Torej španski umetnik je španski lozman
.